Splošne določbe

1. Uradno ime društva je “Društvo študentov biologije”.
2. Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje na območju Republike Slovenije, lahko pa se tudi mednarodno povezuje. Za predstavitev v tujini, se lahko poleg slovenskega imena društva, uporablja tudi angleški naziv – Biology Students’ Society.
3. Sedež društva je v prostorih Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, 1000 Ljubljana.
4. Simbol društva je krog z vrisanim zemljevidom Evrope, pred katerim je narisan z žarkom presvetljen mikroskop s Slovenijo v gorišču. Tekst ob krogu je: “Societas studiosorum Biologiae Universitatis Labacensis”, “Društvo študentov biologije” in “Ljubljana Slovenija”.
    

Namen in naloge društva

5. Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, nepolitično in nereligiozno združenje fizičnih oseb, ki jih druži študij biologije, zanimanje za problematiko študija biologije ali dejavnosti, povezane z biologijo.
6. Namen društva je, da vzpodbuja raziskovalne, študijske in obštudijske dejavnosti študentov biologije Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter tako prispeva k razvoju biologije v Republiki Sloveniji.
7. Društvo svoj namen uresničuje z izvajanjem naslednjih nalog:
   • organizira različne oblike strokovnega izobraževanja za svoje člane;
   • izvaja projekte, povezane z biologijo in študijem biologije;
   • zastopa interese svojih članov v odnosih z Univerzo v Ljubljani, njenimi članicami ter drugimi pravnimi osebami;
   • organizira družabno in športno življenje članov;
   • organizira javna predavanja s področja biologije.
8. Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju znanosti ali prispevajo k njenemu razvoju. Društvo lahko samostojno sodeluje ali se včlani v sorodne mednarodne in tuje organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
9. Društvo deluje po načelih demokratičnosti, enakopravnosti članov in javnosti delovanja.
10. Javnost delovanja se zagotavlja z objavami na oglasnih deskah na sedežu društva, v določenih primerih s pisnim obveščanjem članov ter prek publikacij in sredstev javnega obveščanja. Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

Članstvo

11. Članstvo v društvu je prostovoljno in javno.
12. Član društva lahko postane vsaka fizična oseba, ki študira ali je študirala biologijo ali sorodne programe ali pa se zanima za dejavnosti povezane z biologijo in ki s podpisom pristopne izjave potrdi, da je seznanjena in se v celoti strinja s statutom in pravilniki društva. Član društva lahko postane tudi fizična oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije.
13. Pravice članov so:
    • da sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju aktivnosti društva;
    • da uporabljajo sredstva, s katerimi razpolaga društvo;
    • da volijo in so voljeni v organe društva;
    • da opozarjajo na nepravilnosti v delovanju društva;
    • da izpopolnjujejo svoje znanje in izkušnje ter jih prenašajo na druge člane;
    • da so seznanjeni s programom društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.
14. Dolžnosti članov so:
    • da delujejo v skladu s statutom in vsemi akti, ki so jih sprejeli organi društva;
    • da redno poravnavajo svoje finančne obveznosti do društva;
    • da varujejo ugled društva.
15. Članstvo v društvu preneha:
    • s prostovoljnim izstopom;
    • s črtanjem iz seznama članov;
    • z izključitvijo iz društva;
    • s prenehanjem delovanja društva;
    • s smrtjo člana.
16. Član prostovoljno izstopi iz društva, ko izroči predsedstvu društva podpisano izstopno izjavo.
17. Predsedstvo črta člana iz seznama članov, če član po predhodnem opominu ne plača članarine. Takoj, ko plača članarino, spet postane član društva.
18. Disciplinska komisija izključi iz društva člana, za katerega ugotovi, da ni izpolnjeval članskih dolžnosti oziroma je škodil interesom ali ugledu društva. Izključeni še tri leta ne more ponovno postati član društva.
19. Društvo ima lahko zaslužne, častne in podporne člane. Naziv zaslužnega člana se podeli članu društva, ki ima posebne zasluge za razvoj društva. Naziv častni član se podeli fizični osebi, ki podpira dejavnosti društva. O podelitvi zaslužnega in častnega članstva odloča občni zbor na predlog predsedstva. Podporni člani so fizične osebe, ki podpirajo dejavnosti društva in plačujejo podporno članarino v vrednosti, ki jo določi občni zbor.

Organi društva

20. Organi društva so:
    • občni zbor;
    • predsedstvo;
    • nadzorni odbor;
    • disciplinska komisija.
21. Član društva je hkrati lahko član občnega zbora in zgolj še enega organa društva.

Občni zbor

22. Najvišji organ društva je občni zbor.
23. Vsak član društva je član občnega zbora.
24. Pristojnosti občnega zbora so, da:
    • voli člane v predsedstvo društva, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo;
    • odloča o predlogu za predčasno razrešitev predsedstva društva, nadzornega odbora, disciplinske komisije ali posameznih članov teh organov in obravnava obrazložitev predloga;
    • sprejema predlagani delovni in finančni načrt;
    • obravnava letno delovno poročilo, finančno poročilo in zaključno bilanco;
    • obravnava poročilo nadzornega odbora in disciplinske komisije;
    • določa višino članarine;
    • odloča o pritožbah zoper sklepe predsedstva, nadzornega odbora in disciplinske komisije kot drugostopenjski organ;
    • odloča o spremembi statuta ali prenehanju delovanja društva.
25. Občni zbor se lahko sestane na rednem ali izrednem zasedanju.
26. Redno zasedanje občnega zbora praviloma skliče predsednik društva enkrat letno. Na rednem zasedanju potekajo redne volitve članov v organe društva.
27. Izredno zasedanje občnega zbora skliče predsednik društva na pobudo predsedstva ali zahtevo nadzornega odbora, disciplinske komisije ali najmanj petnajstih članov.
28. Predsednik društva je dolžan sklicati izredno zasedanje občnega zbora v roku 21 dni od prejema zahteve za sklic. Če predsednik izrednega zasedanja občnega zbora ne skliče v tem roku, ga lahko skliče vložitelj zahteve, ki mora predložiti dnevni red in ustrezno gradivo.
29. Datum, kraj in predlagani dnevni red zasedanja občnega zbora morajo biti objavljeni vsaj 14 dni pred zasedanjem.
30. Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem pričetku prisotnih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za petnajst minut. Po tem času je občni zbor sklepčen, če je prisotnih polovica ali vsaj dvajset članov. V primeru, če je v društvu manj kot dvajset članov zadostuje prisotnost enajstih članov.
31. Sklicatelj občnega zbora odpre in vodi zbor do izvolitve delovnega predsedstva, ki ga sestavljajo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovitelja zapisnika. O delu in sklepih občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani delovnega predsedstva.
32. Glasovanja na zasedanjih občnega zbora so praviloma javna, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja.
33. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih članov. Za sklep o spremembi statuta mora glasovati več kot dve tretjini prisotnih članov. Za sklep o prenehanju društva mora glasovati več kot dve tretjini vseh članov društva.

Predsedstvo društva

34. Predsedstvo društva je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovna in administrativna dela ter vodi delo društva po delovnem in finančnem načrtu, rejetima na občnem zboru.
35. Predsedstvo društva sestavlja pet članov: predsednik društva, tajnik društva, blagajnik društva in dva svetnika.
36. Člane predsedstva se voli praviloma na rednem zasedanju občnega zbora.
37. Predsedstvo društva lahko predlaga svojo predčasno razrešitev. O predlogu odloča občni zbor.
38. Predsedstvo društva je odgovorno za svoje delo občnemu zboru.
39. Pristojnosti predsedstva društva:
    • ob izvolitvi poda predlog delovnega in finančnega načrta;
    • izvršuje naloge iz delovnega načrta;
    • odloča o tekoči porabi materialno-finančnih sredstev;
    • na rednem občnem zboru poda delovno in finančno poročilo;
    • predlaga letno članarino;
    • vodi evidenco članov in črta člane iz evidence;
    • predlaga spremembe in dopolnitve statuta;
    • dva meseca po nastopu funkcije novega predsedstva nanj prenaša izkušnje in ga uvaja v delo;
    • disciplinski komisiji lahko predlaga uvedbo disciplinskih ukrepov zoper člane društva.
40. Predsedstvo veljavno sklepa, če glasujejo vsaj trije člani predsedstva. Sklep je sprejet, če zanj glasujejo vsaj trije člani predsedstva. Sklepi predsedstva so javni.

Nadzorni odbor

41. Nadzorni odbor je organ, ki skrbi za pravilno delovanje društva.
42. Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov. Člani morajo svoje delo opravljati etično, objektivno in nepristransko. Člane nadzornega odbora se praviloma voli na rednem zasedanju občnega zbora.
43. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
44. Pristojnosti nadzornega odbora so, da:
    • nadzira delovanje predsedstva;
    • nadzira finančno in materialno poslovanje društva;
    • nadzira delovanje članov društva;
    • lahko zahteva sklic izrednega zasedanja občnega zbora;
    • lahko predlaga občnemu zboru predčasno razrešitev predsedstva ali disciplinske komisije, oz posameznih članov teh organov;
    • odloča o pripombah na delo predsedstva in članov društva;
    • na rednem občnem zboru poda delovno poročilo občnemu zboru;
    • dva meseca po nastopu funkcije novega nadzornega odbora nanj prenaša izkušnje in ga uvaja v delo;
    • disciplinski komisiji lahko predlaga uvedbo disciplinskih ukrepov zoper člane društva.
45. Če nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti v delu predsedstva ali disciplinske komisije, lahko zahteva sklic izrednega zasedanja občnega zbora in lahko predlaga občnemu zboru predčasno razrešitev predsedstva ali disciplinske komisije ali posameznih članov teh organov.
46. Nadzorni odbor lahko sprejme odločitev s sklepom, če zanjo glasujejo vsi trije člani odbora. Sklepi nadzornega odbora so javni.
47. O pritožbi zoper ukrep nadzornega odbora odloča na prvem naslednjem zasedanju občni zbor društva kot drugostopenjski organ. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa.

Disciplinska komisija

48. Disciplinska komisija je organ, ki je zadožen za izrekanje disciplinskih ukrepov zoper člane društva.
49. Discipinska komisija je sestavljena iz treh članov. Člani komisije morajo svoje delo opravljati etično, objektivno in nepristransko. Člane disciplinske komisije se praviloma voli na rednem zasedanju občnega zbora.
50. Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna občnemu zboru.
51. Disciplinska ukrepa sta javni opomin in izključitev.
52. Pristojnosti discplinske komisije so, da:
    • odloča o disciplinskih ukrepih zoper člane drustva ter jih izreka;
    • na rednem občnem zboru poda delovno poročilo občnemu zboru;
    • dva meseca po nastopu funkcije nove disciplinske komisije nanjo prenaša izkušnje in jo uvaja v delo.
53. Disciplinska komisija lahko sprejme odločitev s sklepom, če zanjo glasujejo vsi trije člani komisije. Sklepi komisije so javni.
54. O pritožbi zoper odločitve disciplinske komisije odloča na prvem naslednjem zasedanju občni zbor društva kot drugostopenjski organ. Pritožba ne zadrži izvršitve ukrepa.

Volitve članov predsedstva društva, nadzornega odbora in disciplinske komisije

55. Redne volitve potekajo na rednem zasedanju občnega zbora. Volitve razpiše predsednik društva vsaj 21 dni pred rednim zasedanjem občnega zbora. Novo izvoljeni organi nastopijo funkcijo takoj po izvolitvi.
56. V primeru, da občni zbor na izrednem zasedanju sprejme sklep o predčasni razrešitvi članov predsedstva društva ali nadzornega odbora ali disciplinske komisije se izredne volitve v organe društva opravijo na tem zasedanju, brez predhodnega razpisa. Lahko se razrešijo tudi samo posamezni člani teh organov in v tem primeru se izvedejo nadomestne volitve samo teh članov. Novo izvoljeni organi nastopijo funkcijo takoj po izvolitvi.

Sekcije

57. Predsedstvo društva na pobudo članov društva za lažje opravljanje nalog društva oblikuje sekcije.
58. Sekcije niso organi društva in niso pravne osebe. Sekcije oblikuje predsedstvo v skladu s sprejetim letnim delovnim načrtom. Sekcije v celoti delujejo preko predsedstva društva, ki je tudi odgovorno za delo sekcij.

Materialno-finančno poslovanje društva

59. Viri dohodkov društva so:
    • članarina;
    • sredstva, pridobljena z izvajanjem nalog društva;
    • sredstva od fakultet;
    • sredstva od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani;
    • sredstva od fundacij, pokroviteljev in simpatizerjev;
    • drugi prihodki.
60. Dohodke lahko društvo porabi zgolj za izvajanje nalog društva. Delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
61. Finančno in materialno poslovanje društva, blagajniško knjigo in sredstva društva vodi blagajnik društva. Njegovo delo poteka v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva.
62. Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali njegov namestnik. Finančno in materialno poslovanje društva mora biti v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi.
63. Finančno poslovanje društva se odvija preko žiro računa pri pooblaščeni finančni ustanovi.
64. Vsak član društva ima vpogled v finančno in materialno poslovanje ter sredstva društva.
65. Nadzor nad finančnim poslovanjem vrši nadzorni odbor, ki o tem poroča občnemu zboru.

Pravilniki društva

66. Delovanja društva poleg statuta določajo pravilniki. Pravilnike sprejema občni zbor.

Zastopanje

67. Zastopnik društva v odnosih s tretjimi osebami je predsednik društva. V njegovi odsotnosti ga nadomešča član predsedstva. Namestnika določi predsedstvo. Zastopnik društva je za svoje delo odgovoren predsedstvu in občnemu zboru.

Prehodne in končne določbe

68. Društvo preneha delovati:
    • po sklepu občnega zbora;
    • po samem zakonu.
69. V primeru prenehanja društva prevzame njegovo premoženje Društvo biologov Slovenije. Če iz kakršnih koli razlogov le-to premoženja ne more prevzeti, prevzame premoženje Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, Ljubljana, njen Oddelek za biologijo, Večna pot 111, Ljubljana.
70. Ta statut stopi v veljavo z ustanovitvijo društva. Spremembe in dopolnitve pa stopijo s sprejetjem na izrednem občnem zboru.

Katerina Jazbec, l.r. Predsednica delovnega predsedstva

Jernej Uhan, l.r. Zapisnikar

Primož Presetnik, l.r. Overovitelj

Mojca Plankl, l.r. Overovitelj

---

Pravilnik št. 1 Društva študentov biologije
Načini porabe članarine

Članarina se uporablja za:

• materialne stroške delovanja DŠB (papir, kuverte, znamke, čeki, koleki, položnice…)
• stroške poslovanja (fotokopiranje, telefon, provizija APP…)
• članarine v KOMISP, EBSF in drugih organizacijah
• za nakup študijske opreme, ki bo koristila vsem članom društva
• za povrnitev potnih stroškov zastopnikov DŠB na mednarodnih kongresih, vendar le, če ni drugih virov in največ za štiri člane na leto. O višini odloča predsedstvo.
• v izjemnih primerih za kratkoročna posojila za projekte članov DŠB
• v izjemnih primerih tudi za nepovratno financiranje nekaterih dejavnosti (do 20% članarine)

Sprejeto na občnem zboru 27.10.1998 v Ljubljani

Predsedstvo Društva študentov biologije:

Primož Presetnik, predsednik DŠB

Maja Zagmajster, tajnica

Janez Prešern, blagajnik

Maja Šebart, svetovalka

Žiga Iztok Remec, svetovalec

---

Pravilnik št. 2 Društva študentov biologije
O uporabi garderobnih omaric

Pravilnik Društva študentov biologije št. 2 O uporabi garderobnih omaric sprejet na obcnem zboru DŠB 27.10.1998 v Ljubljani zaradi novih prostorskih ureditev ni vec ustrezal resnicnim zahtevam, zato smo ga nadgradili.

Društvo študentov biologije je leta 1998 zaradi neurejenega dostopa do študentskih garderobnih omaric v pritličju Biološkega središca (Vecna pot 111, Ljubljana) namestilo nove ključavnice na 40 omaric. Sredstva so prispevali: DŠB, ŠOU in člani – uporabniki omaric. Leta 2000 smo pridobili v upravljanje še nekaj omaric.

DŠB ima v uporabi omarice št. 44 in 45. Ključe ima ožje vodstvo društva. V omaricah je shranjen del materialnih sredstev potrebnih za delovanje društva.

Red v Društvenih omaricah vzdržuje za to določeni član predsedstva, ki vodi tudi evidenco vseh uporabnikov omaric v upravljanju DŠB (primer v prilogi).

Preostale omarice so namenjene uporabi članom društva.

• Vsaka omarica ima tri ključe (eden od teh je shranjen v društvenih prostorih).
• Dva ključa se posodita članom društva do zaključka prve stopnje – za največ tri leta z možnostjo podaljšanja do zaključka druge stopnje – za največ dve leti, v primeru nadaljevanja študija.
• Tako zbrana sredstva bodo uporabljena za nabavo novega ključa ali po potrebi kljucavniče v primeru, da ključ(i) ne bo(do) vrnjen(i).

Spremenjen in dopolnjen pravilnik
sprejet na izrednem občnem zboru
v Ljubljani, 4. 11. 2009 .

Predsednik delovnega predsedstva: Barbara Zakšek

Zapisnikar: Nika Kogovšek

Overovitelja: Matevž Koršič, Samuel Ristovski

---

Pravilnik št. 3 Društva študentov biologije
O dodelitvah finančne pomoči skupinam članov društva

Vsak član Društva študenov biologije (DŠB) lahko zaprosi Društvo za finančno pomoč pri tistih aktivnostih, ki so usmerjene k pridobivanju in izpopolnjevanju znanja s področja biologije.

O odobritvi in višini finančne pomoči odloča predsedstvo Društva najkasneje v roku treh tednov.

Pri dodelitvi pomoči imajo prednost:

• aktivnosti, ki jih organizira predsedstvo Društva
• večje skupine članov Društva
• večdnevne aktivnosti
• aktivnosti v Sloveniji in sosednjih regijah

Društvo ne daje pomoči:

• za organizacijo zabav in brucovanj
• za izključno turistične izlete
• za izključno športne izlete
• za verska in politična srečanja

Obveznosti prejemnikov pomoči:
Pred začetkom aktivnosti je predsedtvu Društva potrebno predstaviti vsebino dejavnosti in seznam udeležencev.
Po zaključku aktivnosti mora vodja dejavnosti oddati predsedstvu:

• vsebinsko poročilo, ki vsebuje opis in rezultate dejavnosti
• finančno poročilo, ki vsebuje prikaz odhodkov, kot so npr. stroški za pot, nastanitve, hrano in pijačo, in prikaz prihodkov, kot so npr. prispevki udeležencev, dotacije DŠB, ŠOU…
• originalne račune za vsoto, ki jo je aktivnost prejela od DŠB oziroma za vse dotacije, ki jih je aktivnost dobila preko žiro računa Društva.

Pravilnik sprejet na občem zboru v Ljubljani, 26.10.1999

Predsednik delovnega predsedstva: Primož Presetnik

Overovitelj: Sabina Berne

Overovitelj: Mojca Kristan

Zapisnikar: Maja Zagmajster

---

Pravilnik št. 4 Društva študentov biologije
Angleški prevod imena društva

Za predstavitev Društva v tujini, se lahko poleg slovenskega imena Društva, uporablja tudi angleški prevod imena.

Prevod imena Društvo študentov biologije se glasi Biology Students’ Society.

Pravilnik sprejet na občem zboru v Ljubljani, 26. 10. 1999 .

Predsednik delovnega predsedstva Primož Presetnik

Zapisnikar Maja Zagmjster

overoviteljica Sabina Berne

overoviteljica Mojca Kristan

---

Pravilnik št. 5 Društva študentov biologije
O prošnjah v imenu Društva

Društvo mora skrbeti za svoj ugled. K varovanju ugleda spadajo tehtno napisane prošnje, ki so med seboj usklajene finančno, časovno in tudi po izgledu.
Za učinkovito vodenje Društva, mora imeti predsedstvo možnost takojšnega vpogleda v vse prošnje in poročila.

Zato pravilnik št. 5 ureja način pisanja, usklajevanje in izgled prošenj v imenu Društva študentov biologije, hkrati pa ureja tudi način arhiviranja teh prošenj in pripadajočih poročil.
Pravilnik ureja tudi obveznosti, ki jih ima oseba ali skupina oseb, ki prosi v imenu Društva.

Pravila sprejemanja in oddajanja prošenj

• Prošnja mora biti vsaj deset delovnih dni pred oddajo predstavljena predsedstvu Društva, ki jo mora s sklepom predsedstva sprejeti ali zavrniti. Predsedstvo ob zavrnitvi prošnje lahko predlaga popravke.
• Popravljeno prošnjo obravnava na naslednjem sestanku.
• Odobreno prošnjo mora v imenu Društva podpisati in žigosati predsednik oz. njegov s sklepom predsedstva določeni namestnik, hkrati pa prošnjo podpiše tudi nosilec prošnje.
• Predsedstvo odobreni prošnji določi tudi sklicno številko. Prvi dve številki pomenita leto pridobitve sklicne številke, ostale številke pa so zaporedne številke dejavnosti. Dejavnosti, ki se odvijajo preko večih let obdržijo prvotno sklicno številko.
• Odobrena prošnja mora na prvi strani imeti Društven logotip in osnovne podatke o Društvu, kamor spadajo: popolno ime Društva, sedež Društva, e-naslov, spletni naslov, številka žiro računa, davčna številka in matična številka društva.

Obveznosti nosilca prošnje

• Prošnjo, poročila, morebitne pogodbe z donatorji morajo oddati v Društveni finančni arhiv tako na papirju kot v elektronski obliki.
• Nosilec prošnje odda vsebinsko, finančno poročilo in originalne račune v roku enega meseca po končanju dejavnosti.
• Vsebinsko poročilo mora vsebovati tudi naslove oseb in organizacij, ki so sodelovale pri izvajanju dejavnosti.
• V kolikor poročil ne uredi pravočasno, se njemu in njegovim sodelavcem ter članom, ki so imeli koristi, prepreči pridobivanje sredstev Društva in pridobivanje sredstev v imenu Društva še tri mesece po izpolnitvi obveznosti do Društva.
• Društvo v javnosti omenja kot soorganizatorja dejavnosti

Arhiviranje prošenj, poročil in računov v društvenem finančnem arhivu

• Prošnje in poročila se oddajo na papirju in v elektronski obliki.
• Račune se hrani zraven papirnatih prošenj in poročil.
• Tu se hrani tudi morebitne pogodbe z donatorji.
• Za urejenost arhiva skrbi za to določeni član predsedstva.

Pravilnik sprejet na občem zboru v Ljubljani, 25. 10. 2000.

Predsednik delovnega predsedstva: Janez Prešern

Overovitelj: Primož Presetnik

Overovitelj: Primož Pirih

Zapisnikar: Ana Čehovin