Problematika invazivnih rastlin
Javni prispevek našega dela: RTV SLO (od 04:13 dalje)
Kaj so invazivke?
Invazivne vrste so lahko živalske in rastlinske. Človek jih je prinesel iz drugih delov sveta, tem s tem omogočil prehod prej prevelikih ovir, kot so npr. velike reke, gorske verige, podnebni pasovi, … Nekatere vrste so bile prenesene namenoma kot pašne, okrasne, medonosne rastline, z namenom utrjevanja obrežij, … Nekaj vrst pa je bilo prenesenih, ne da bi se tega zavedali (z vodo, semeni, z drugimi rastlinami ali živalmi, …). Problem invazivnih vrst je, da se zelo intenzivno razraščajo in pri širjenju svojih sestojev oblikujejo monokulturo.
Zakaj so problematične?
Taka invazija je takoj za fragmentacijo in izgubo habitatov tretja največja grožnja biodiverziteti. Invazivke tvorijo goste sestoje, spreminjajo ekosistemske storitve (sprememba požarnega režima, povečana erozija, boljše ali slabše zadrževanje vode…), v primeru sorodnosti se lahko križajo z avtohtonimi vrstami. Take motnje so lahko za ekosistem kot celoto neugodne. Ob cestah invazivne rastline večajo stroške vzdrževanja cestnih robov. Nekatere tujerodne rastline vplivajo tudi na človekovo zdravje. Na primer, vse več ljudi izkuša alergijsko reakcijo na cvetni prah žvrklje (Ambrosia artemisiifolia). Pajesen (Alianthus altissima) povzroča vnetje srčne mišice, sok orjaškega dežena (Heraleum mantegazzianum) pa na svetlobi povzroča opekline, v stiku z očmi lahko tudi slepoto. To so samo trije od mnogih primerov vpliva invazivnih vrst na zdravje. Invazivne rastline imajo navadno učinkovite mehanizme razširjanja, tako semen/plodov, kot tudi vegetativno širjenje z živicami (povezavami pod zemljo).
Ni vsaka tujerodna vrsta invazivna
Ne, večina tujerodnih rastlin ne postane invazivnih. Dobri primeri so nekatere kulturne rastline, prinešene iz drugih kontinentov (npr. paradižnik, koruza, fižol, krompir, riž…). Pravijo, da približno od 10. tujerodnih vrst, v novem okolju uspeva samo 1, od 10. vrst, ki uspevajo, pa je le ena invazivna. Kljub temu, da se sliši, kot da je njihovo število majhno, poznamo danes ogromno invazivnih vrst, njihovi seznami pa se kar daljšajo in daljšajo. Lahko se pojavijo tudi le nekaj sezon (pravimo, da so prehodne), nakar navadno izginejo.
Katere invazivne rastline najdemo pod Rožnikom?
Pod Rožnikom najdemo mnogo rastlin, ki so tujerodne, vendar pa niso vse invazivne. Najbolj opazna in problematična sta Thunbergov češmin (Berberis thunbergii) in deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata). Omenjeni češmin raste dokaj lokalno na eni lokaciji pod Rožnikom, med tem ko je deljenolistna rudbekija razširjena po celem hribu in tudi mestu, saj je pogosti gost na vrtovih kot okrasna rastlina. Za obe rastlini obstajajo dokazi, da sta ušle iz ujetništva. Rudbekija je bila prvič zabeležena že davnega leta 1868!
Preventiva boljša od kurative
Kot v mnogih primerih, je tudi pri omejevanju invazivnih vrst še vedno najboljša preventiva. Pomembno je izvajanje prepovedi uvažanja potencialno invazivnih rastlin, kar pa od države zahteva sistemski pristop. V pomoč so nam lahko različne mreže organizacij, ki spremljajo problematiko ter podajajo informacije znanja željnim ljudem o problematičnih vrstah (www.europe-aliens.org).
Veliko invazivh se razširi s prevozom naravnih materialov, kot so pesek, zemlja, itd. Korenike, ki so prisotne v njih preživijo in tako jih s prenosom materiala prenesemo na še neokuženo območje. Prenos z materiali je zelo pomemben, saj se ga veliko izvaja pri gradnji hiš, jezov, nasipov in drugih objektov.
Kako kaže v prihodnje?
S klimatskimi spremembami, kakršnimi smo jim priča danes, se bo povečala možnost uspevanja tujerodnih vrst, ki bodo lahko v tako bolj ugodnih razmerah našle svoj prostor pod soncem. Z globalizacijo in večanjem števila rastlin v trgovinah in vrtovih se tudi veča možnost podivjanja, kar še dodatno ogroža domačo floro in favno. Lahko si predstavljamo, kako pogosto so potovali včasih in koliko prometa ter transporta poteka danes.
Kako lahko pomagam?
Za vsakogar, ki želi prispevati k zmanjševanju delovanja tujerodnih in invazivnih rastlin na domačo floro in favno je prepoznavanje problematičnih rastlin. V pomoč so nam lahko različni priročniki ter internetni viri, ki se vsaj posredno ukvarjajo s tovrstno problematiko. Veliko invazivk se razmnožuje tako spolno s semeni kot nespolno s podzemnimi poganjki. Zato je potrebno biti pri njihovem odstranjevanju še posebej pazljiv, da odstranimo poleg nadzemnega tudi podzemne dele, saj lahko iz vsakega dela korenine vznikne nova rastlina. Vso maso je potrebno uničiti (sesekljanje, sežiganje). Pri dresniku (Fallopia sp.) se moramo zavedati, da je lahko že 0.5cm velik košček korenike dovolj, da požene nova rastlina. Zato lahko samo s sekljanjem naredimo še večjo škodo.
Pomembno je tudi seznanjane ljudi s problematiko invazivnih rastlin. Tako lahko vsak, ki invazivke prepozna in ve kako ukrepati, nekaj proti njihovemu širjenju tudi naredi. Veliko ljudi posadi invazivke na svoj vrt in ima nato probleme z zaraščanjem. Veseli bomo tudi vsakega, ki se bo udeležil naših projektov, ki se ukvarjajo s to problematiko!
Dodatne informacije
Če vas zanima še kaj dodatnega o invazivnih vrstah, si lahko preberete kar nekaj zanimivih stvari o njih na:
- strani projekta Thuja,
- strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje,
- ali pa nas vprašate preko elektronske pošte invazivke@biologija.org.
Mnenj, vprašanj in deljenja izkušenj bomo seveda zelo veseli. 😉