01-sakalFoto: Janez Tarman

Šakali (Canis aureus) se v Sloveniji redno pojavljajo od 80-tih let prejšnjega stoletja, prisotnost teritorialne skupine pa smo med popisom društva Dinaricum prvič potrdili leta 2009 na Ljubljanskem barju.

So skrivnostna, pri nas izjemno slabo poznana vrsta, zato smo v Društvu študentov biologije pripravili izobraževalni projekt, v katerem smo organizirali predavanja in terenske dneve, s katerimi smo udeležencem približali terensko delo in raziskovanje zveri, ob tem pa zbrali dragocene podatke o razširjenosti teritorialnih skupin šakalov s sistematično metodo izzivanja s predvajanjem posnetka.

02-sakalUvodno predavanje za študente. Foto: Sebastijan Lamut

V 6 terenskih nočeh smo šakale izzivali s 87 popisnih točk po Sloveniji (izbrali smo območja, za katera so v preteklosti že obstajali podatki ali domneve o prisotnosti šakalov)  in potrdili 4 nove teritorialne skupine. Prvič smo zabeležili tudi odziv predhodno znane družine iz Bovške kotline.

Terenili smo tudi pri sosedih – v navezi s hrvaško naravovarstveno organizacijo BIOM smo popisali 2 večji območji z relativno visokimi gostotami šakalov na Hrvaškem (širše območje Parka prirode Vransko jezero in Park prirode Lonjsko polje). V 4 nočeh smo skupno popisali 117 točk in zabeležili kar 110 odzivov teritorialnih skupin.

DSC_0028_errPopisovalci na območju Cerkniškega jezera. Foto: Luka Novak

1397092_609654539076580_952018106_oEkskurzija na Vransko jezero. Foto: Jasna Mladenovič

DSC_0085 (2)Ogled terena na Lonjskem polju. Foto: Jasna Mladenovič

V projektnih aktivnostih je sodelovalo približno 80 prostovoljcev, ki so nabrali številna nova znanja, terenske izkušnje in sklenili nova poznanstva. Postavili smo temelje za nadaljnje raziskovalno delo, z izobraževanji pa razbili nekaj mitov o šakalih.

O vrsti se namreč v javnosti pogosto govori kot o konfliktni (zabeleženi so primeri napadov na drobnico, medtem ko so raziskave domneven vpliv na populacijo srnjadi ovrgle), debatirali pa smo tudi o invazivnosti šakalov (areali vrst se skozi zgodovino spreminjajo, v kolikor se to zgodi po naravni poti, “prišlekov” ne moremo označiti za tujerodne, še manj pa invazivne vrste). Rezultati popisov so bili predstavljeni na prvem mednarodnem simpoziju o šakalih v Srbiji oktobra 2014.

collage zlati šakal

Trajanje projekta: junij – december 2013
Odgovorne osebe: Jasna Mladenovič (vodja projekta), Tomaž Berce (koordinator), Mateja Deržič (pomočnica vodje)
Strokovno mentorstvo: Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete (dr. Miha Krofel).

Več o projektu in šakalih v Sloveniji: www.facebook.com/zlatisakal


Projektni partnerji:
logo_biom_44647 Dinaricum_znak+podpis-page - Copy DSBlogo


Projekt sta finančno podprla ŠOU Ljubljana in STIKS – društveno stičišče.

ŠOU - logotip
STIKS - logotip