Sobotno jutro, nekaj pred sedmo, ko smo se opremljeni z daljnogledi in ornitološkimi knjigami ter beležkami zbrali na parkirišču pred živalskim vrtom, ni obljubljalo prav prijetnega dne. Skrbi nam je pregnal dvig nad Ljubljansko kotlino in nato sončni vzhod blizu Nove Gorice, kjer smo se dobili z Ivanom Kljunom, izkušenim ˝ptičarjem˝, vodjem tokratnega terena. Ivanu smo sledili do naravnega rezervata med Gradežem in Tržičem, kjer nas je pričakalo sonce.
Isola della Cona je bil nekdaj zamočvirjen otok, ki so ga v prejšnjem stoletju v agrikulturne namene povezali s kopnim in izsušili del zemljišč. Kasneje je bil prepoznan naravovarstveni potencial tega območja in danes so v delti Soče namesto kmetijskih površin slane močvirnate lagune ter sladkovodni kanali, namesto traktorjev pa tu vidimo številne vrste ptic ter divje konje. Po rezervatu je naš korak usmerjala krožna pot in skozi dva teleskopa, daljnoglede ter objektive fotoaparatov smo občudovali pestrost ptic. Po številčnosti so izstopale gosi, opazili smo beločelo, sivo, domačo, belolično in malo gos. Poleg gosi smo videli še najrazličnejše vrste rac (raco žličarko, kreheljca, dolgorepo raco, konopnico, žvižgavko), velike in male kormorane, liske, pa kozice, pribe, velikega škurha, čopaste in male ponirke, sabljarko, žličarko, ujede (kanjo, rjavega lunja)…Fotografom bodo verjetno najbolj ostali v spominu trije vodomci, katerim je bilo skupno to, da so mirno čepeli na veji, dokler ni kdo pritisnil na sprožilec. Nekaj vrst ptic se nam ni prišlo pokazat, smo pa slišali njihovo oglašanje (npr. ˝prašičje˝ kruljenje mokoža).
Pred sončnim zahodom smo obiskali še dvoje lokacij ob bližnji obali (Valle Cavanata). Te močvirne lagune menda gostijo tudi plamence, mi pa smo namesto teh videli nič manj zanimive pritlikave kormorane, rdečevrato gos, martinca, črnovratega ponirka in srednjega žagarja, poleg mnogih že prej opaženih vrst.
Polni čokoladnih piškotov, lepih vtisov in novega znanja smo se že v trdni temi vrnili v meglen ljubljanski kotel, skrivaj nekoliko privoščljivih misli, da smo dan preživeli veliko prijetneje kot tisti prebivalci glavnega mesta, ki so ostali doma.
udeleženka terena: E. Ilič
Slike so last Rudija Kraševca.
